Ličkanje kot nekoč, pletenje predpražnikov ter izdelovanje rož iz ličkanja

3. 10. 2019 Mira B. (Uprava) 1497
Prireditev, Razno, Tečaj, delavnica, predavanje, VeGeC - večgeneracijski center
Vstop prost
Trg 8, 8216 Mirna Peč
Trajanje
Začetek: 11.10.2019
Zaključek: 11.10.2019

Poročilo o dogodku

Na delavnici dne 11.10.2019 smo izvedli praktični prikaz starega ljudskega običaja - LIČKANJA koruze, na naslednjih delavnicah pa se bomo posvetili izdelovanju praktičnih predmetov iz ličkanja – pletenju in šivanju predpražnikov in izdelovanju rož iz ličkanja.

Obudili smo praznik ličkanja pred muzejem, kjer nam je gospod Lužar s traktorjem pripeljal kup koruze. Udeleženci delavnice, mlajši in starejši, pa smo tako kot nekoč pridno »slačili« koruzo, zraven ob harmoniki tudi zapeli, predvsem pa smo ob smehu obujali spomine na stare čase…

Kako so ličkali včasih?

Koruzo so znosili v hišo, kjer je bilo topleje. Na večer, ko so na kmetiji vse postorili, so prišli sosedje - ličkali so, peli in se hecali. Trajalo je kar kakšen mesec ali več, kajti ko so končali pri eni hiši, so šli k drugi. Tako so hodili peš, s petrolejko, od hiše do hiše, dokler ni bila zličkana vsa koruza v vasi. Takrat ni bilo denarja, da bi kaj veliko skrili v koruzo, ampak na sredini kupa se je včasih našel kak priboljšek - štefan vina, sladkarije. To so si potem razdelili. Tudi mi smo tako naredili. Pod kup koruze smo skrili klobaso, bonbone ter tudi kavo in pijačo za odrasle. Vse najdeno smo složno razdelili.

Tudi proso so mleli, se spominja Marta. Naredili so butare, jih zložili na kup in jih pustili dva ali tri dni. Potem so jih spet poklicali, da so po dva in dva mencali proso. Ko so punce naredile svoj del, so prišli na vrsto fantje, ki so butare razvezali in jih na lojtri pretresli, da so ločili slamo.

Ko so delo končali, so se seveda okrepčali in poveselili. Kdo od domačih je zaigral na harmoniko, v hiši jih je čakala potica, skleda orehov, tudi jabolčnik. "Peli smo, plesali, res luštno smo se imeli. Pa domač kruh, veste, kako dober je bil," še pove Anica.

Večer je bil lep, na muzejem je zasijala luna, mi pa smo ob spremljavi harmonike ličkali, se pogovoru in se v veselem vzdušju spominjali starih časov.

Na delavnici dne 15.10.2019 smo se posvetili izdelovanju predmetov iz ličkanja, in sicer predpriprava s pletenjem različno debelih kit iz ličkanja in v nadaljevanju šivanju le-teh in oblikovanja predpražnikov.

Izdelovanje predmetov iz ličkanja je precej zamudno in naporno, zato bomo z izdelovanjem predmetov iz ličkanja nadaljevali na naslednji delavnici, 22. oktobra 2019 ob 18. uri.

Marta in Anica sta nam ponosno pokazali, kaj vse izdelujejo iz koruznega ličja. S sabo sta prinesli že nekaj izdelkov: predpražnik, male in velike peharčke… Povesta, da so včasih izdelovali tudi košarice, copate in rože ... Ob večerih so včasih ustvarjali vsak dan, od ponedeljka do petka, včasih pa tudi v soboto.

"Vse to sem delala že takrat, ko sem bila majhna. Doma sem pletla med prazniki. Ko sem se poročila, ni bilo več časa. Ko sem bila mlada, sem res veliko pletla, zdaj na starost mi to znanje pride prav. Rada ustvarjam, tudi čas tako hitreje mine," je povedala Anica.

Marta je dopolnila: "'Ličkanje zmočimo in malo pomečkamo, da lahko pletemo. Mora biti mokra, če je suha, ne gre. Po navadi nam Anica vse pripravi, nato pa skupaj pleteva. Najprej naredimo kitke, potem pa te šivamo skupaj. Tako nastanejo izdelki."

"Pa ni luštno tole, prsti bolijo. Včasih nas je pletlo več, ene predpražnike, druge so se bolj izurile v izdelovanju košaric in podobno. Ponekod so pletli tudi rehte, da se je pšenica sejala. »Rehte« so nosili naokoli in prodajali," še doda Anica.

Med izdelki najdemo tudi rožice, narejene iz koruznega ličja. Anica je take izdelke videla pri prijateljici in se jih lotila tudi sama. Zdaj jih delajo tudi druge upokojenke.

Včasih pustijo takšne, kot so, včasih jih pobarvajo. Za rožo, pravi Nežika, mora bit res lepa kožehinka, široka in bela.

Medtem ko so pletle kitke, iz katerih bodo nastali novi izdelki, ki jih ljudje radi pogledajo in tudi kupijo, smo se vrnili v stare čase.