INFORMACIJA O BOLEZNI IN PREVENTIVNI UKREPI



Virus nove gripe A (H1N1) se širi po vsem svetu. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je prvič po letu 1968 razglasila pandemijo nove gripe, imenovane H1N1, kar pa še ne pomeni, da bo gripa zahtevala veliko življenj. Za razglasitev 6. stopnje pripravljenosti se je WHO odločil zato, ker se novi virus širi med ljudmi v več kot eni regiji. WHO skoraj vsak dan poroča o območjih, na katerih na novo odkrijejo primere okužbe z omenjenim virusom, prav tako pa vsak dan narašča število obolelih tudi v državah, kjer je virus prisoten že nekaj časa. V Evropi so potrdili primere okužbe z virusom nove gripe v 44 državah. Največ primerov bolezni je še vedno potrjenih v Mehiki, ZDA, Kanadi in Veliki Britaniji.



V Sloveniji je bil prvi primer okužbe z virusom nove gripe potrjen 19. junija 2009, od takrat dalje število okuženih z virusom A (H1N1) v naši državi narašča. Strokovnjaki Inštituta za varovanje zdravja RS, Klinike za nalezljive bolezni in vročinska stanja v Ljubljani ter Ministrstva za zdravje stalno spremljajo razmere po svetu in v Evropi ter dopolnjuje podatke o širjenju novega virusa gripe A (H1N1). Sočasno spremljajo tudi kroženje drugih virusov gripe, ki povzročajo običajno sezonsko gripo. Po mnenju zdravstvenih strokovnjakov bi z mutacijo oziroma gensko spremenjenimi virusi gripe lahko prišlo do množičnega obolevanja (od 5 do 20 in več odstotkov prebivalstva).

Zdravstvene službe že imajo potrebna navodila za ukrepanje ob sumu in pojavu nove gripe. Načrt pripravljenosti na pandemijo gripe iz leta 2006 je bil že večkrat spremenjen in dopolnjen. Vlada RS je aprila 2009 ustanovila medresorsko koordinacijsko skupino, ki bo usklajevala predlagane dejavnosti in ukrepe ob morebitnem izbruhu pandemije v Sloveniji.



Za posameznika in za zdravstveno stroko prehod iz 5. v 6. stopnjo pripravljenosti ne pomeni nobene spremembe, razen tega, da je treba še skrbneje upoštevati higienska priporočila in se zavedati, da lahko prav vsak prispeva k omejevanju širjenja virusa.



Za izvajanje racionalnih preventivnih in zaščitnih ukrepov – na samozaščitni ravni in ravni ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami – je treba razlikovati med prašičjo gripo, ki je nalezljiva bolezen prašičev, gripo, povzročeno z novim virusom gripe A H1N1 in običajno sezonsko gripo, ki jo že dobro poznamo.



1 PRAŠIČJA GRIPA, NOVA GRIPA, SEZONSKA GRIPA



1.1 Prašičja gripa



Prašičja gripa je nalezljiva akutna virusna okužba dihal prašičev, ki jo povzroča virus gripe A. Oboleli prašiči običajno izgubijo tek, imajo povišano temperaturo in kašljajo. Smrtnost pri prašičih je nizka (le 1- do 4-odstotna). Največkrat ozdravijo v 7 do 10 dneh. Bolezen se med njimi širi po zraku, z neposrednim in posrednim stikom ter s prašiči prenašalci, ki ne kažejo značilnih znakov bolezni. Bolezen se med prašiči lahko pojavlja vse leto, več primerov pa je jeseni in pozimi. V številnih državah jih rutinsko cepijo proti prašičji gripi.



Najpogostejši povzročitelj prašičje gripe je virus gripe A H1N1. Med prašiči krožijo tudi drugi virusi gripe A (npr. H1N2, H3N1, H3N2). Lahko se okužijo tudi z virusi ptičje gripe in virusi sezonske gripe pri človeku. Prvi virus, ki naj bi se s človeka prenesel na prašiča, je bil najverjetneje virus gripe A H3N2. Prašiči se včasih lahko okužijo tudi z več kot enim virusom naenkrat, zato se lahko geni iz teh virusov pomešajo. Posledica je lahko nov virus gripe, ki vsebuje gene različnih virusov. Prašičja gripa se od obolelih prašičev izjemno redko prenese na ljudi. To velja tudi za tiste, ki delajo na prašičjih farmah in so z njimi v tesnem stiku.



1.2 Nova gripa



Nova gripa, povzročena z virusom A H1N1, se lahko prenaša s človeka na človeka, kar lahko privede do množičnega obolevanje ljudi za gripo, tudi z visoko stopnjo smrtnosti, še posebej pri starejših in osebah s kroničnimi boleznimi. Obsežnost pandemije je težko napovedati, vsekakor pa bo ta odvisna od stopnje kužnosti virusa, odpornosti ljudi, navzkrižne zaščite s protitelesi, ki nastanejo ob sezonski gripi, in človeka samega.

Novi virus gripe A H1N1 se prenaša s stikom s človekom, ki je okužen s tem virusom. Prenaša se na enak način kot virusi običajne sezonske gripe. Bolezen poteka s podobnimi znaki kot sezonska gripa.



1.3 Sezonska gripa



Običajna sezonska gripa je akutna virusna okužba, ki prizadene predvsem dihala in se pojavlja vsako leto v zimskih mesecih. Povzročajo jo virusi gripe tipov A in B. Virus gripe tipa C povzroča le blage okužbe zgornjih dihal, predvsem pri otrocih.



Gripa se pojavlja sezonsko in ogroža predvsem starejše in tiste s kroničnimi boleznimi. Vsako leto zboli 5 do 10 odstotkov odraslih, odstotek pa je večji pri otrocih. Okužbe z virusi gripe tipov A in B pogosto povzročajo epidemije. Te se pojavljajo v zimskem času, na severni polobli med septembrom in marcem, na južni polobli od junija do septembra, v tropih pa vse leto.

Virusi gripe se prenašajo predvsem s kužnimi kapljicami, ki se širijo s kihanjem, kašljanjem in glasnim govorjenjem ter s posrednim (prek rok) ali neposrednim stikom z izločki dihal bolnika prek onesnaženih površin.



2 NAČIN OKUŽBE IN ZNAČILNI BOLEZENSKI ZNAKI



Novi virus gripe A H1N1 se prenaša enako kot virus običajne sezonske gripe:



– s kužnimi kapljicami, ki nastajajo pri smrkanju, kihanju, kašljanju in glasnem govorjenju, na razdalji do največ enega metra, torej ob tesnem stiku z osebo, ki je okužena z novim virusom;



– posredno prek onesnaženih površin in z neposrednim stikom s kužnimi izločki dihal.



Preživetje novega virusa je daljše v okolju z nizko vlažnostjo in v mrazu. Novi virus se ne prenaša s hrano, tako da je uživanje toplotno dobro obdelanega svinjskega mesa povsem varno.



Inkubacija (čas od okužbe do prvih znakov bolezni) traja od 24 ur do 4 ali 5 dni. Kužnost je velika, prenos virusov pa olajšuje tesen stik. Osebe so kužne že en dan pred začetkom bolezni, ves čas, dokler so izraženi znaki okužbe, do 7 dni od začetka bolezni. Kužnost je daljša pri otrocih, tudi 10 dni in več, in pri osebah z oslabljeno imunostjo.



Znaki nove gripe so podobni običajni sezonski gripi:



– nenaden začetek z mrazenjem,



– telesna temperatura več kot 38°C,



– glavobol,



– bolečine v žrelu,



– suh kašelj,



– bolečine v mišicah in kosteh,



– utrujenost, izčrpanost.



Najpogostejša začetna znaka sta glavobol in bolečine v žrelu. Najizrazitejši znak bolezni je vročina, ki v 24 do 48 urah lahko doseže tudi 41°C. Pri hujši obliki gripe bolezenske težave trajajo več dni. Telesna temperatura običajno pade po treh do sedmih dneh, utrujenost, slabo počutje in kašelj pa lahko trajajo nekaj tednov, običajno dva do tri tedne.



Pri osebah, okuženimi z novim virusom, se lahko pojavita tudi bruhanje in driska. Pri majhnih otrocih okužba lahko poteka z neznačilnimi znaki in jo je težko ločiti od drugih virusnih okužb.



Okužba z novim virusom gripe poteka blago. Podobno kot velja za običajno sezonsko gripo, se lahko samo pri posameznih bolnikih, starejših, kronično bolnih in majhnih otrocih gripi pridružijo težave z dihanjem, tudi pljučnica ali poslabšanje morebitne kronične bolezni, pri majhnih otrocih pa pogosto pride do vnetja srednjega ušesa.



Ni še znano, katere starostne skupine bo okužba z novim virusom najbolj prizadela. Trenutno velja, da so to osebe, stare od 25 do 50 let. Te generacije namreč največ potujejo.



Dosedanje izkušnje oziroma podatki kažejo, da se bo večina obolelih lahko zdravila doma in da bo le manjši del bolnikov potreboval bolnišnično oskrbo.

Za zdravljenje in/ali preprečevanje okužbe z novim virusom gripe so na voljo protivirusna zdravila, ki jih predpiše zdravnik. Za zdravljenje in/ali preprečevanje okužbe se uporabljajo protivirusna zdravila, ki vsebujejo oseltamivir (Tamiflu) ali zanamivir. Zdravila zavirajo razmnoževanje virusa, zmanjša se količina izločenega virusa in s tem zmanjša možnost prenosa gripe na osebe v bolnikovi neposredni okolici. Zato se oseltamivir predpiše vsakemu bolniku, pri katerem obstaja utemeljen sum, da preboleva okužbo z novim virusom gripe. Protivirusna zdravila skrajšajo in omilijo potek bolezni ter preprečujejo zaplete. Zdravljenje je treba začeti v prvih 48 urah po pojavu simptomov. Protivirusno zdravilo oseltamivir lahko jemljejo otroci, ki so starejši od enega leta in odrasle osebe (brez starostne omejitve).



3 PREPREČEVANJE OKUŽBE Z NOVO GRIPO



Podobno kot pri običajni sezonski gripi se novi virus gripe prenaša s človeka na človeka s kužnimi kapljicami in prek površin, onesnaženi s kužnimi izločki dihal. Širjenje okužbe z novim virusom gripe je mogoče enako kot druge virusne okužbe preprečiti s splošnimi higienskimi ukrepi, kot so:





3.1 Pogosto in temeljito umivanje rok z milom in vodo.



Kadar to ni mogoče, roke razkužite z alkoholnim razkužilom, lahko tudi z robcem, namočenim v alkoholno razkužilo.



3.2 Izogibanje dotikanju ust, nosu in oči z neumitimi rokami.



3.3 Higiena kašlja.



Kadar kašljate ali kihate, si usta pokrijte s papirnatim robcem. Po uporabi ga odvrzite v koš za smeti, roke pa si umijte.



3.4 Izogibanje stikom z osebami, ki so lahko bolne.



Izogibajte se tesnejšim stikom z drugimi ljudmi, zlasti z osebami, ki so se pred kratkim vrnile z območij, na katerih se pojavlja nova gripa. Jeseni in pozimi se izogibajte zaprtim javnim prostorom, v katerih se zadržuje veliko ljudi.



3.5 Skrbno spremljanje svojega počutja in sprememb zdravstvenega stanja.



Če ste se vrnili z območij, na katerih se pojavlja nova gripa, vsaj 7 dni po vrnitvi pozorno spremljajte morebitne spremembe zdravstvenega stanja. Enako velja tudi, če ste bili v tesnem stiku z osebo z izraženimi znaki akutne okužbe dihal, ki se je vrnila z območja, na katerem se pojavlja nova gripa, ali z osebo z izraženimi znaki akutne okužbe dihal, ki je bila v tesnem stiku z osebo, pri kateri je bila potrjena okužba z novim virusom gripe. Ob morebitnih znakih za okužbo z novo gripo ustrezno ukrepajte.



3.6 Samovoljno preventivno jemanje protivirusnih zdravil ni smiselno.



Sami si ne morete postaviti diagnoze nove gripe. Ustrezno zdravljenje s protivirusnimi zdravili mora po potrditvi okužbe z novim virusom gripe predpisati zdravnik. Splošno jemanje tovrstnih zdravil lahko namreč hitro povzroči pojav virusov, odpornih proti sicer zelo učinkovitemu zdravilu.



3.7 Cepiva proti novi gripi še ni.



Obstaja samo cepivo proti sezonski gripi. Cepivo proti novi gripi bo predvidoma na voljo konec leta 2009.



4 RAVNANJE, KO SAMI ZBOLITE ZA NOVO GRIPO



Če ste se pred kratkim vrnili s potovanja iz države, v kateri se pojavlja nova gripa, ali če opazite znake bolezni, podobne gripi, kot so mrazenje, visoka vročina, bolečine v mišicah in kosteh, bolečine v žrelu, suh kašelj, morebitno bruhanje in driska, utrujenost itd.:



4.1 Ostanite doma in se izogibajte tesnejšim stikom z drugimi ljudmi (''samoizolacija'').



S tem preprečite širjenje morebitne okužbe z novo gripo. Doma ostanite najmanj 7 dni od začetka bolezni in se izogibajte tesnejšim stikom z drugimi. Če se bolezenski znaki v tem času ne umirijo, bivanje v domačem okolju podaljšajte.



4.2 Po telefonu pokličite svojega izbranega zdravnika.



Ta vam bo dal vsa potrebna navodila za ravnanje, poskrbel za pravilen odvzem vzorca, ki je potreben za potrditev suma okužbe z novim virusom gripe, in za zdravljenje. Z njim se posvetujte tudi o jemanju protivirusnih zdravil in drugih zdravil za lajšanje težav, ki jih povzroča gripa, pa tudi o jemanju zdravil zaradi morebitne kronične bolezni.



4.3 Dežurnega zdravnika obiščite le ob resnejših zdravstvenih težavah.



Slabo počutje, zmerno povišana telesna temperatura (do 38°C), nahod in kašelj sami po sebi še niso vzrok za obisk dežurnega zdravnika. Težave si poskušajte olajšati brez zdravniške pomoči, tako da počivate, vzamete zdravilo proti vročini, uživate dovolj tekočine, si pogosteje umivate roke z milom in vodo itd. Vsekakor pa je treba pri dežurnem zdravniku poiskati pomoč, kadar se pridružijo še težave z dihanjem, občutek pomanjkanja zraka, glavobol z bruhanjem, poslabšanje kronične bolezni.



4.4 Za zdravljenje bolnika z novo gripo v domači oskrbi skrbi izbrani osebni zdravnik.



Ta je v stalnem stiku z epidemiologom območnega zavoda za zdravstveno varstvo. Epidemiolog območnega zavoda zbere podatke o tesnih stikih bolnika – o družinskih članih, partnerju in drugih osebah, s katerimi je bil bolnik v tesnem stiku po pojavu bolezenskih znakov, jim predpiše oz. izda protivirusno zdravilo (zaščitni odmerek) in jim da navodila za ravnanje.



5 ZAŠČITNI UKREPI ZA PRIPADNIKE SIL ZA ZAŠČITO, REŠEVANJE IN POMOČ TER DELAVCE NA PODROČJU VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, KI SO PRI OPRAVLJANJU DELA IZPOSTAVLJENI MOREBITNI OKUŽBI Z NOVO GRIPO



5.1 Ocena tveganja za okužbo



Število okuženih z novo gripo se po vsem svetu povečuje, zato lahko pričakujemo, da bo obolelih za novo gripo čedalje več tudi pri nas. Bolezen večinoma poteka blago. Do zdaj so pri nas zboleli le tisti, ki so okužbo prinesli v državo iz tujine. Pričakuje se, da se bo čez nekaj časa bolezen začela širiti tudi v Sloveniji, zlasti v hladnejših mesecih od septembra do marca.



Zdravstvene ustanove v Sloveniji imajo ustrezna navodila za diagnostiko in zdravljenje obolelih, vključno z epidemiološko obravnavo oseb, pri katerih je potrjena okužba z novim virusom, in oseb, ki so bile z njimi v tesnem stiku.

Tveganju okužbe z novo gripo so zaradi stalnih ali daljših stikov z osebami z vidnimi znaki akutne okužbe dihal in vročino, še posebej, če prihajajo z območij, na katerih se pojavlja nova gripa, in zaradi morebitnega neposrednega stika z osebami, pri katerih je bil postavljen sum okužbe z novim virusom gripe ali je bila okužba z njim potrjena, po sedanji oceni najbolj izpostavljeni:



• Prostovoljni gasilci



• Poklicni gasilci



• Jamarski reševalci



• Gorski reševalci



• Kinologi



• Pripadniki enot NUS



• Zaposleni na URSZR



Pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč ter delavci na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami so enako kot zdravstveni delavci in drugi delavci v zdravstvu nujno potrebni za nemoteno delovanje države v pandemskih razmerah, zato bodo po predhodni uskladitvi z Ministrstvom za zdravje uvrščeni v skupine, ki bodo prednostno cepljene proti novi gripi.



5.2 Dosledno izvajanje samozaščitnih ukrepov



Pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč ter delavci na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami morajo skrbno in dosledno izvajati splošne higienske ukrepe, kot so umivanje in/ali razkuževanje rok, higiena kašlja, izogibanje neposrednim stikom z osebami z vidnimi znaki akutne okužbe dihal in vročino, opazovanje in spremljanje sprememb zdravstvenega stanja itd., saj se z njimi lahko učinkovito prepreči širjenje virusnih okužb, tudi okužb z novo gripo.



Pri akutni okužbi dihal z znaki bolezni, podobnimi gripi, naj pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč ter delavci na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ostanejo doma in se posvetujejo z osebnim zdravnikom. Izogibati se morajo tesnejšim stikom z drugimi ljudmi, saj s tem preprečijo širjenje virusnih okužb, tudi morebitne nove gripe.



5.4 Izvajanje ukrepov v operativnih enotah za zaščito, reševanje in pomoč



Pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč ter delavci na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v operativnih enotah morajo:



– pri neposrednem stiku z osebami z vidnimi znaki akutne okužbe dihal in vročino, še posebej, če prihajajo z območij, na katerih se množično pojavlja nova gripa,



– pri neposrednem stiku z osebami, pri katerih je bil postavljen sum okužbe z novim virusom gripe ali je bila okužba z njim potrjena, pravilno in dosledno uporabiti osebno varovalno opremo za zaščito dihal in rok:



- običajno kirurško masko (preprečevanje kapljičnega prenosa okužbe) in



- zaščitne rokavice iz lateksa za enkratno uporabo (preprečevanje stika s površinami in predmeti, ki so lahko onesnaženi s kužnimi izločki dihal).

V navedenih primerih si pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč ter delavci na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami roke razkužujejo z alkoholnim razkužilom, z vodo in milom pa jih umijejo le, če so vidno onesnažene.



Uporaba osebne varovalne opreme, pa tudi druge opreme za zaščito dihal v operativnih enotah za zaščito, reševanje in pomoč (npr. zaščitni respiratorji FFP2 in FFP3, kirurške maske z vizirjem itd.) mora biti prilagojena dejanskemu tveganju za virusne okužbe pri delu.



6 DODATNE INFORMACIJE IN MOŽNOSTI POSVETA



V zvezi z aktualno problematiko nove gripe se lahko pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč, ter delavci na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, za dodatne informacije obrnejo na:



– izbranega osebnega zdravnika: navodila za ravnanje ob sumu okužbe z novo gripo, zdravljenje, tudi s protivirusnim zdravilom, odločanje o bolnišničnem zdravljenju, oskrba oseb, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom;



– epidemiologe na območnih zavodih za zdravstveno varstvo: dodatna navodila za operativne enote;



Vir:

• Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije,



• Svetovna zdravstvena organizacija (WHO),



• Evropski center za spremljanje in nadzor bolezni (ECD)