Naravne vrednote in kulturna dediščina
Župnijska cerkev sv. Kancijana je bila zgrajena 1915. leta, vendar je kot njena stranska kapela ohranjen stari gotski prezbiterij iz 15. stoletja in lepo izdelan novogotski portal. Po kamnih, vzidanih v prezbiterij se vidi, da je bila na tem mestu nekoč še starejša cerkev romanskega sloga. V letu 1997 je bil nadgrajen zvonik. Staro župnišče ima na portalu nad glavnimi vrati vklesano letnico 1777. Novi župnijski dom pa je v Rožni ulici. Na Rogovili pa stoji novozgrajeni karmeličanski samostan.
Cerkev sv.Jurija v Šentjuriju na Dolenjskem sodi med zelo pomembne spomenike sakralne arhitekture in umetnosti na Dolenjskem z izredno dominantno lego v pokrajini. K starejši, še srednjeveški ladji, je prislonjen prezbiterij iz konca 16. stol., ki ohranja tradicijo gotskega križnega obočnega sistema z grebeni. Cerkev se ponaša s kvalitetno oltarno opremo glavnega oltarja, ki sodi v skupino zlatih oltarjev 17. stol. in dveh mlajših stranskih oltarjev ter odkrite stenske slike iz 17.stoletja. Cerkev je bila obnovljena v letu 2004.
Globodolsko polje je suho kraško polje, ki leži sredi ajdovske planote v vzhodni Suhi krajini. Globodolsko polje je zanimivo z znanstveno raziskovalnega vidika, saj se uvršča med globlje kraško polje z osjo sever-jug, kar je redkost med vsemi dinarsko kraškimi polji.
JZ od Gorenjega Globodola so v vrtači osamelci (samotarji), na obrobju polja pa je več kraških jam. V bližini Dolenjega Globodola je Slugova jama. Najbolj znana je Koprivnica v Ostrem Vrhu v smeri Rdečega Kala z lepimi kapniki. V bližini sta dve brezni, Velika in Mala Vratnica, južno od njih pa Kevderc in Polšnica. Domači jamarji, vključeni v Jamarski klub Novo mesto, pa so v letu 2002 raziskovali Ajdovško jamo, brezno globodolskim poljem, ki leži med Malim Vrhom in vasjo Ajdovec, po kateri je brezno tudi dobilo ime. Velika Strašca, brezno udornega nastanka v zaledju izvira Temenice nad Luknjo, pa je zanimiv geomorfološki objekt z eno največjih podzemskih dvoran v občini, premera do 60 m in globine 64 m.
Reka Temenica, največja dolenjska ponikalnica, ki v svojem zgornjem toku teče po nepropustnih kamninah pri vasi Dolenje Ponikve ponikne v številnih požiralnikih. Po okoli 1600 m dolgi podzemni poti pride na dan v Zijalu. Zijalo je 35 metrov visoka skalna pečina na koncu zatrepne doline, pod katero reka Temenica po podzemnem toku drugič privre na dan. Pod pečino je visokovodni bruhalnik, v katerem so sedaj raziskali 63 metrov podvodnih rovov. Stalni izviri so nekoliko nižje ob strugi. V steni nad izvirom sta manjši kraški jami, Ajdovska jama in Fantovska luknja, ki se navezujeta na ljudsko izročilo. Zijalo je zaradi hidroloških in geomorfoloških posebnosti zaznamovano kot naravni spomenik in vredno ogleda. Kot naravna znamenitost, je Zijalo vključeno v turistično pot Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki povezuje 28 naravnih in kulturnih znamenitosti tega območja.
Zanimiva pohodna pešpot Od Zijala do Svete Ane se začenja pri izviru reke Temenice v Zijalu in se vzpenja po zanimivem kraškem svetu ponorne reke Temenice do zaobljenega griča Svete Ane na 407 metrih nadmorske višine, ki je lepa razgledna točka, vrh katerega stoji barokizirana podružnična cerkev.
Zaradi ugodne strateške lege je bila na vrhu hriba Sveta Ana že v času starejše železne dobe prazgodovinska naselbina - gradišče; na vzhodnem pobočju pa je bilo gomilno in plano grobišče. Naselbina je bila utrjena z nasipi, ki so še danes vidni. Domačini so v preteklosti naleteli na različne najdbe, predvsem lončevino. Našli pa so tudi zlat in bakren rimski denar. Gradišče je zavarovano kot kulturni spomenik. Cerkev Sv. Ane je v osnovi srednjeveška stavba, ob koncu 17. stoletja pa je bila barokozirana.
V Biški vasi stoji ob cesti nadstropna kapelica iz leta 1837 z obnovljeno poslikavo. Brežina ob cesti skozi vas je utrjena s kamnitim zidom iz časov Marije Terezije.
Kot naravni spomenik pa je razglašena tudi lipa na Hmeljčiču, ki raste pred vaško cerkvijo in meri 470 cm po obsegu, v višino pa cca 30 m. |